Najbljižjo etapo “Gira” je obiskala 1 članica, 11 članov in pridruženi somišljenik. Že peto leto zapored se podajamo pogledat najboljšo kolesarsko karavano. Tokrat smo blesteli po udeležbi. Kapetanski trak in trasiranje kolesarjenja, katerega pred ogledom zaključka etape vedno opravimo pripada Jerneju Klincu. Jernej je zvest svojim načelom,tako da vedno pripravi zahtevno gorsko uverturo. Z udeležbo sta nas je počastila le še rahlo utrujena Andreja in Mitja. Zmaga na DOS-u, nam je v “rumeno” oblečenem Mitji močno dvignila prepoznavnost, kakor tudi ponos.
Na pot smo se podali s kombijem in osebnim avtomobilom ob 5.30 v torek 14.05. . Za izhodišče smo izbrali Krajnsko goro, kjer smo v Hotelu Klass tudi prenočili. Po nastanitvi in pripravi na dolg kolesarski dan smo na pot odrinili ob 9.20 uri. S Krajnske gore do Pontebbe smo 40 km vozili večinoma navzdol po vzorno urejeni kolesarski stezi. Zaenjava okolja za alpskega je vsakomur dvignila razpoloženje. Pokvarili sta ga le dve predrti zračnici, ter hladno in mokro prečkanje hudournika. S pogledi na še zasnežene vrhove smo po uri in pol prispeli skozi Rateče, Trbiž, Ovčjo vas do Pontebbe. Pontebba je že bila v trasi “Gira”, vendar se je Jernej odločil, da si ogledamo gorsko vasico Aupa in prelaz nad njo. Po lepem ne prezahtevnem vzponu smo se v 8 km dvignili za 500 m. Sledilje spust do mesta Moggio di Sotto, ter po glavni regionalki nazaj do mesta Chiusaforte. Tukaj je sledil vstop v dolino proti nevejskemu sedlu po trasi “Gira”. Do odcepa za Planino pod Montažem na Nevejskem sedlu ( ob smučišču Sella Nevea ) nas je ločil 18 km dolg vzpon po deloma novi in v celoti gladki tekmovalni asfaltni površini. Že v mestu Chiusaforte je bilo veliko urejenih parkirišč za obiskovalce , kateri se v večini iz dolin na najatraktivnejše dele tras podajo na kolesih raznih vrst. Priložnost smo imeli kolesariti z najrazličnejšemi škripajočimi skropucali, veliko povprečnih specialk, ogromno dragih gorskih koles, ter tudi nekaj dovršenih cestnih mašin. Seveda so se pravtako nekateri lastniki/ce zlili z videzom koles. Na sedlu je bila urejena sponzorska vas, kjer si z obhodom šotorčkov obiskovalci naberejo promocijske sponzorske izdelke, ter na ta način obnovijo energijsko zalogo in žejo. Birra Moretti 0,33 na žalost ni sodeloval na promocijskem poligonu , temveč ob njem. Letošnja cena je bila prilagojena kriznim časom, ali pa smo le imeli srečo z izbiro odročnega šanka (2,5 eur). Na parkiriščih smučišča je bilo mogoče kupiti različne “Giro spominke”, kolesarsko konfekcijo in opremo. Povdariti gre, da se na podobne gorske etape nikar ne podajajte z avtomobili, saj ceste zaprejo mnogo pred dirko, ter še kasneje po njej. V takšnih okoliščinah je kolesar kralj. Nekaj pred 16h smo se želeli s kolesi podati na ciljni prostor po strmi in ozki cesti na Planino pod Montažem ( Altopiano de Montasio ) cca 4 km. Bili smo malenkost prepozni, saj je bila ceta odprta le za spremljevalna vozila in pešce. Nekaterim ( Jerneju, Mateju… ) je to predčasno uspelo. Del odprave ( Mitja, Andreja, Željko, Iztok, Dušan, Robi), pa se je po balkansko “ušunjal” z znanjem ciklokrosa po goznih poteh. Postavili smo se v najstrmejši “S” ovinek, raztovorili nakupljeno, ter počakali karavano. Strmino je kot prvi , kasneje tudi zmagovalec napadel Rigoberto Uran Kolumbija ( SKY), sledila je skupina z “maglio rossa” (Nbali, Wigins) …. . Navijanje , vzklikanje in še kaj. Za vrhunec med navijači je poskrbel Daniele Bennati Italija ( SAX), ko je strmino prevozil po zadnjem kolesu z nasmeškom na obrazu. Zavidanja vredna mojstrovina, ter šov vložek, ki je magnet za obskovalce. Trije sodelujoči slovenski kolesarji ( Vrečar, Mezgec, Bole) so etapo končali na začelju, vedar so bili deležni glasnega vzpodbujanja velikega števila slovenskih navijačev ob trasi. Po zaključku in prevozu vozila z označbo konec dirke, smo se v strnjeni koloni vračali skupaj z nekaterimi tekmovalci. Takrat je za razburjenje poskrbel Dušan z pokom pregrete zračnice. Na Nevejskem sedlu se je zopet zbrala celotna odprava KD Sevnica. Borut x 2, Boštjan in Roman so zaključili s pojedino in sledil je spust med avtomobili ekip, avtobusi, avtomobili organizatorja do Trbiža. Ob Rabeljskem jezeru smo srečali Boruta Božiča (AST) in izkoristili trenutek za skupno fotografijo. Ob 19.30 smo prispeli v Krajnsko goro. Sledil je hiter regeneracijski napitek, obrok oglijikovih hidratov z beljakovinami, ter dolg regeneracijski tretma v hotelski sobi. Povdariti moram , da je vseskozi z nami kolesaril Mitja Rok, ki je pred tedaj le dvemi dnevi zaključil dirko okrog Slovenije, kjer je seveda zmagal. Ob sami trasi na ogledu dirke so ga prepoznali mnogi, mu čestitali, se čudili njegovi ne utrujenosti, ter opazovali njegovo močno ekipo v rumenem. Še enkrat hvala Mitji za promocijo KD Sevnica na tako kolesarsko pomembnem dogodku.
Dvodnevni kolesarski izlet je bil zaključen s sredinim vzponom na Vršič. Vreme se je že poslabšalo z mrzlim vetrom in oblaki, kar je pomagalo pregnati poznano domačo žival. Enkratno kolesarsko doživetje, seveda ga ponovimo naslednje leto .
Kolesarili in navijali smo člani KD: Jernej Klinc, Željko Jurkošek, Iztok Pohar, Borut Podlesnik, Boštjan Župevc, Borut Pirš, Matej Fink, Dušan Korene, Roman Strlekar, Mitja Rok, Andreja Klemenčič, Robert Kosaber, Jernej Dular (Krško)
LINKI S POSNETKI KD SEVNICA:
min : 1,46
min: 33,35