Po že dveh poskusih nam je vreme le dovolilo izvesti turo do Zagreba, popiti kavo na Trgu Bana Jelačiča in se povzpeti na Sljeme. Veseli nas , da smo imeli spremstvo ostalih članov do Zaprešiča , kateri še v rani pomladi niso uspeli tempirati forme, ali jih je pa preganjal le čas.
Na zbornem mestu v Stari Sevnici se nas je kljub ne obetavnemu jutru zbralo 14 kolesarjev in požrtvoalno spremstvo Vlaste in Bina za sprotni servis in malico s kombija. Že pred začetkom smo bili razdeljeni na dve enakovredni skupini . Prva namenjena prevoziti objavljeno traso , druga začeti sezono z lepo 100 km turo. Složno kolesarjenje po ravninski trasi nas je po uri in pol ustavilo na mejnem prehodu Rigonce. Skupaj smo nadaljevali še do Zaprešiča, kjer je že bilo dobrodošlo okrepčilo s strani Vlaste in Bina. V Zaprešiču se je torej ena skupina obrnila nazaj proti domu, ostali smo nadaljevali vožnjo , kar po več pasovni “Zagorski” vpadnici do centra Zagreba. Mogoče ga ne poznamo, vendar je po videnemu glavno mesto Hrvaške še nepripravljeno s kolesarsko infrastrukturo. Vožnja med pešci po pločnikih, tramvajih in tirnicah po cesti pač zahteva določene spretnosti. Po 70 km prispemo do centra , glavnega trga Bana Jelačiča. Fotografiranje in kava v nedeljskem dopoldnevu. Nekaj po dvanajsti se že odpravimo pravokotno s trga na sever v smeri Narodnega parka Medvednica in vrha Sljeme. Do vrha je pot dolga cca 22 km , premagati je potrebno 994 vm. Vseskozi iz mesta se počasi dvigamo po nakloninah primerljivimi z našim Studencem ( med 4% do 8% ) . Ob samem vznožju je nakaj lokalov in označene peš poti proti vrhu .Od tu naprej je cca 10 km cesta le eno smerna, kajti z vrha je speljana krožna pot. ( proti vrhu na vzhodu in spust na zahodnem delu Sljemena). Kršiteljev med vzponom nismo opazili, bilo pa je kar nekaj prometa zaradi nedelje. Z veseljem smo premagovali položen vzpon in prehiteli kar nekaj domačinov , vse na gorskih kolesih. Greben sljemena je posejan s tremi stolpi, planiskimi kočami , hoteli. Veliko je sprehajalcev, kolesarjev… Mi smo se povzpeli na sam vrh Sljeme 1032m ob največjem antenskem stolpu. Stolp je srce komunikacij potrebnih za več miljonsko področje Zagreba. Ker eurov še ne sprejemajo, je bila dobro došla hrana in pijača s spremljevalnega vozila in nahrbtnikov. Ob rahlem rosenju smo vrh zapuščali ob 14h s spustom v smeri Stubičkih Toplica ( druga možnost prhoda na Sljeme s smeri “Hrvatskog Zagorja). Spust je dolg cca 15 km. Kolesarjenje smo nadaljevali skozi razgibano Zagorje, ter prečkali mejo v Kapelah. Še zadnji strm vzpon do vasi, kjer je na srečo odprt bife. Deležni smo potrebne hidracije. Do Sevnice smo nadaljevali skozi Globoko, Artiče, Pohanco , Krško …. . Tempo smo tempirali do prvih dežnih kapelj, pa čeprav so nekateri do doma že bili obilno tuširani. Bilo je , kot se pravi lepo in nepozabno, zato “Pomladna klasika na Sljeme” ostaja na koledarju tudi v prihodnje.
Kolesarili na klasiki smo: Goran Mihajlovič, Klemen Tomažič, Silvester Rak, Dušan Korene, Simon Vandur, Željko Jurkošek, Jernej Klinc, Robert Kosaber: 188 km , 7h 40 min, pov 25 km/h, 1800 vm
Na 100 km klasiki so kolesarili: Zvone Košmerl, Traven Janez, Traven Stane, Ceglar Lojze, Stegne Igor, Šalamon Slavi